Doba je na začetku močno povezana z Reformacijo, a tudi z večanjem prepada med preučevalci Run, ki so želeli obnoviti staro tradicijo in tistimi, ki so nezavedno spreminjali to tradicijo (razhod med oživitvijo in ohranitvijo Run). Trdo delo prvih je ustvarilo temelje za kasnejše, bolj temeljito delo. Okoli leta 1600n.št. je Švedska postala zaradi Reformacije bolj odprta za znanje in intelekt, hkrati pa se je tudi začela zavedati svoje nacionalne pripadnosti. Pojavila se je nova ideologija, znana kot storgoticizem, ki jo je ubesedil Johannes Magnus v svoji knjigi iz leta 1554: "Historia de omnibus gothorum sveonumque regibus" in naj bi bilo tesno povezano z Hebrejsko mitologijo. Avtor je tudi trdil, da so Švedi in Hebrejci povezani in da naj bi Hebrejsko znanje bilo v resnici pridobljeno od Švedov. Reformator storgoticizma, Johannes Bureus, je bil eden prvih oživljevalcev Runske tradicije. Bil je zbiratelj in zapisovalec runskih zapisov po celi Švedski. Okoli leta 1600n.št. je ustvaril sistem, ki ga je poimenoval "adulrunes", kjer je Runam dodal magično-mističen prizvok. Čeprav naj bi svoje znanje pridobil iz ljudske tradicije nekatere njegove teze kažejo, da ni črpal izključno iz tega vira. Verjel je tudi, da je na začetku bilo le eno enotno znanje, ki se je kasneje zaradi oddaljenost spremenilo.
Mimo teh skupinic pa se je Runsko znanje ohranjalo tudi na podeželju. Svojo prvobitnost so Rune ohranile predvsem na zelo odmaknjenih območjih Skandinavije, predvsem območje Dalarne, Švedske in Islandije. Iz ostankov lahko razberemo, da so se Rune tu uporabljale tako za zapisovanje besedil kot tudi za magične uroke. Zanimivi zapisi so v obliki koledarjev (neskončnih koledarjev), ki so severnjakom služili za zapisovanje časa. Na območju Črnega Gozda v Nemčiji pa so se iz tega časa ohranile hiše, v katerih so v lesene dele vrezane Rune. To nakazuje, da so se med ljudmi še vedno pojavljali posamezniki, ki so poznali Runsko tradicijo in uporabo Run. Žal pa je obdobje prve in druge svetovne vojne v Nemčiji uničilo vse ostanke te tradicije.
S pojavom teorije, da so vsi jeziki sveta povezani in da izhajajo iz enotnega prajezika, so se pojavile številne študije jezika in njegovega izvora. To zanimanje je bilo prisotno tudi v Nemčiji, kjer sta med drugimi brata Grimm (Jacob in Wilhelm) študirala številne zapise in zbirala ljudske zgodbe. Onadva sta zaslužna za prikaz načina izvora germanskih jezikov iz Indoevropejskih ter za njeno povezanost z ostalimi dialekti - latinski, grški,...
Ob študiju jezika se je pojavil tudi študij bogov, ki so jih sedaj pričeli med seboj primerjati. Pojavili sta se dve smeri razmišljanja - prva je trdila, da je mitologija služila pojasnjevanju naravnih pojavov, druga pa, da je mitologija stvaritev starodavne duhovščine in plod ljudske domišljije.
Oživljanje magije se je pričelo šele v prvih letih dvajsetega stoletja kot posledica zanimanja za spiritualno in okultistično dejavnost v poznem devetnajstem stoletju. Pričelo se je združevanje raznih teorij iz področja mitologije, religije, znanosti in filozofije. Pojavilo se je t.i. Teutonsko gibanje, ki je imelo predvsem praktično ozadje. Člani niso zgolj filozofirali ampak so poskušali dejansko spremeniti svet v katerem so živeli. Želeli so obuditi svet kakršen je bil pred krščanstvom. Za vzor so vzeli severnjaško mitologijo. To obdobje je zaznamovalo delo Helene Petrovne Blavatsky - "Theosophy".
Potrebno je omeniti "Mojstra" Guida von Lista (1848n.št. - 1919n.št), ki se je rodil beneški trgovski družini. Kljub želji po misticizmu je sledil očetovim stopinjam in se je osredotočil na posel. Po očetovi smrti leta 1877n.št. pa se je ponovno vrnil na poti okultizma, misticizma umetnosti in poezije. Od leta 1889n.št. se je posvečal delu na svoji notranjosti. V svojih delih je postajal vedno bolj sistematičen, a hkrati eleganten. V časih do leta 1902n.št. se je posvečal predvsem literarnim delom (Deutsche-Mythologische Landschafstbilder...). Omenjenega leta pa je doživel preobrat - šel je na operacijo očesne mrene in bil enajst mesecev praktično slep. V tem času se je posvetil preučevanju svoje notranjosti in pričel odkrivati skrivnosti Run. Ustanovil je svoje združenje, kjer so se posvečali preučevanju Runske tradicije. Leta 1908n.št. je izdal delo Das Geheimnis der Runen (Skrivnosti Run) v kateri je postavil tezo, da je imel prvotni Futhork 18 znakov. Skupaj s samimi znaki pa je odkrival tudi magični sistem, ki je v Runskem ozadju, a je le-ta ostal v veliki meri skrivnost. Njegovo najbolj kompleksno delo je bilo v celoti izdano leta 1915n.št., čeprav so se deli pojavljali že prej. Nosi ime Die Uhrsprache der Ario-Germanen und ihre Mysteriensprache (Prvotni jezik Ario-Germanov in njihov skrivnosti jezik). V njem opisuje svoj sistem dekodiranja besed, ki imajo skrivne pomene. Leta 1919n.št., preden je knjiga doživela prvi natis, je List umrl in delo je bilo ukradeno.
Njegovo delo sta po njegovi smrti nadaljevala Friedrich Bernhard Marby in Siegfried Adolf Kummer, ki sta razvila bolj praktične vidike Run - recimo talismanska magija in runska joga. V tem času se je pričelo razvijati tudi nacistično gibanje, ki je pod vodstvom Heinricha Himmlerja pričelo obujati spomin na germansko preteklost in se je ukvarjalo z eksperimentalno magijo iz tega področja. Udeleženci tega kroga so bili vsi mojstri manipulacije ljudskih množic in ostalih oblik magije. Le-ti so s pridom uporabljali novo-pridobljeno znanje za dosego spreminjanja mnenja družbe, tudi z uporabo simbolov. Prišla je vojna in z njo uničenje tako posameznikov, ki so se ukvarjali z preučevanjem Run in Runske magije, kot tudi ljudskega znanja. Z drugo svetovno vojno je tako prišlo do zatona te tradicije.