Po koncu druge svetovne vojne je zanimanje za Rune in njihovo sporočilo postajalo bolj in bolj osovraženo in neodobravano ter se je za umaknilo iz germanske religije, našlo pa je novo domovanje v krogih zahodnih okulistov, še posebej v Bratovščini Saturna (Fraternitas Saturni). Tu se je Runsko delo Guido von Lista, Friedricha B. Marbiya in Siegfrieda A. Kummerja nadaljevalo pod okvirjem Karla Speisberga, znanega tudi kot Frater Eratus. Njegovo delo vodi stran od ljudskega gledanja proti univerzalnemu gledanju na Rune. Po izpustitvi iz Dachaua je postal aktiven tudi Marby, žal pa ni nikoli več dosegel stopnje odličnosti, kakršno je na začetku stoletja.
Splošno zanimanje za Rune je raslo počasi. Pričele so nastajati še druge sekte, ki se ukvarjale z Runami (Armanen Orden je nastal leta 1969 in se je usmerjal k germanskemu misticizmu).
Trenutno je ena najbolj znanih sekt Rune Gild, katere ustanovitelj je avtor knjig Futhark in Runelore, Edhred Thorsson.