Ko so bogovi ustvarili kozmos je le-ta dobil obliko Yggdrasila, svetovnega drevesa. O njem je sicer precej zapisov, a nobeden ne da popolnoma jasne in zanesljive slike, vse je zavito v skrivnosti in metafore, kar pa je od te tematike tudi za pričakovati. Zapise so povečini ustvarili popotniki po izvenzavestnem, šamani, in ni dogmatični konstrukt racionalnih filozofov.
Iz Prozne Edde in znanja o Devetih svetovih Yggdrasila, lahko zgradimo prvinsko strukturo kozmosa. A na posameznih svetovih in okoli njih so prisotna številna domovanja, ki jih ne moremo popolnoma točno uvrstiti.
Na sredi Ginnungagapa se nahaja Midhgardhr. Na njegovem severu je Niflheimr, na jugu Muspellsheimr, na vzhodu Jotunheimr in na zahodu Vanaheimr. Nad Midhgardhrom se nahaja Ljossalfheimr, svet vilinov, nad njim pa Asgardhr. Pod Midhgardhrom leži Svartalfheimr - svet temnih škratov, še nižje pa Hel.
Nad "Srednjim Svetom" se nahaja območje luči - nebesa - pod njim pa območje teme - spodnji svet. se te svetove povezuje Irminsul, pokončni steber Yggdrasila, ki tako predstavlja povezavo med svetlobo in temo, med zavestnim in nezavednim. Horizontalni obroč pa povezuje širitvene, električne energije ognja z krčitvenim, magnetnimi energijami ledu. Na tem obroču najdemo fizične energije, na navpičnici pa psihične vzorce zavesti. Vse omenjeno pa se v ravnovesju sreča prav v Midhgardhru. Svetove med seboj povezuje Bifrost, Mavrični most.
Svetove med seboj povezuje 24. poti. 24 je številka s posebnim pomenom. Skupaj drži celoten kozmos in tudi runski sistem, kar pa lahko tudi nakazuje, da posamezne Rune odklepajo različne ravni naše zavesti. Kljub temu pa posamezna Runa ne odklene točno določene poti; le-te so namreč ustvarjene z mešanico vseh 24ih Run med seboj - včasih ena prevladuje, včasih druga.
Svetovi med seboj sodelujejo v kozmičnem ravnovesju energij, vsak svet je pravo nasprotje drugemu. Taki pari so:
Materialni svet Midhgardhr stoji v sami sredini tega dogajanja, a se vanj ne vključuje.
Omeniti pa je potrebno še trojico svetov: Asgardhr, Midhgardhr in Hel. Ti se imenujejo tudi nebesa, zemlja in podzemlje.
Zgradba, opisana v teh poglavjih, se večinoma nanaša na makrokozmos, torej kozmos zunaj bitja. A celoten sistem se lahko prenese tudi na mikrokozmos, kozmos v bitju samem. To se lepo vidi v nordijskem jeziku, kjer se je o ljudeh pogosto govorilo kot o drevesih, slednje pa izhaja iz mitologije, ki uči, da smo ljudje nastali iz drevesa.