
Isa je ledeni tok, ki teče iz Niflheimra. Lahko jo enačimo z predmaterijo, tudi s črno luknjo. Je namreč Runa popolne mirnosti, mirovanja, (ne)vibracije, tudi koncentracije (v pomenu zgoščevanja).
Je Runa, ki omogoča nastanek materije, saj privlači prvotni ogenj in skupaj tvorita svet, kakršnega poznamo; hkrati pa ga s svojo uničevalno silo vsak od teh dveh elementov tudi uničujeta, če med njima slučajno pride do neravnovesja.
V posamezniku Isa predstavlja ego, oziroma vse aspekte ega, kar lahko opazimo v popolnem mirovanju uma in telesa. Simbol, ki jo predstavlja, kaže na to osredotočenje in koncentracijo.
Isa je tudi Runa, ki predstavlja temelje za premikanje, potovanje, a hkrati predstavlja tudi številne pasti (led je gladek, krhek...). Tudi lepota, ki jo kaže narava ujeta v led je zelo varljiva in celo smrtonosna.
Isa zamrzne vse, kar sreča na svoji poti. Gibanje postavi v mirovanje, aktivnost v pasivnost. Njena pasivnost je celo tako močna, da se oseba sama ne more rešiti iz mirovanja, ampak za to potrebuje pomoč od zunaj. Tok ledu, ki nas zajame, lahko premaga le moč ognja.
Isa je tudi Runa ega. A kot Runa ledu skriva tudi potovanje k svojemu egu številne pasti, ki nas lahko za vedno pahnejo v njegovo ujetništvo, tako da je tu potrebna še posebna previdnost.
Lepota ledu, ki zaobjame naravo, je varljiva. Narava je pod ledom mrtva, nemočna, a nas kljub temu vabi k občudovanju.